Zdravje = ravnovesje
Šamanistične skupnosti so poznale pomen ravnovesja v naravi, saj so bile od tega življenjsko odvisne. Poleg zunanjega ravnovesja pa so vedeli, da je za človeka bistveno tudi notranje ravnovesje. Verjeli so, da je človek v ravnovesju takrat, ko je v svoji polni moči. Takrat je zdrav, odporen proti boleznim in neprilikam, zavzema svoje mesto v skupnosti in je zadovoljen s svojim življenjem. Človek je v svoji polni moči, ko je celosten; ko je celovita in močna njegova duša in ko je ob njem ena ali več njegovih Živali moči.
Če iz različnih razlogov človek izgubi del svoje moči ali ga ta zapusti, se njegovo ravnovesje poruši in človek postane dovzetnejši za bolezni, nadaljnje izgube svoje moči ali za različne intruzije – vdore tujih vsiljivih moči, ki so nekompatibilne z njegovo. V tem primeru je potrebna odstranitev tujih moči, t.i. ekstrakcija, ter ojačanje ali vrnitev duše in/ali vrnitev Živali moči.
Vrnitev duše
Osnovno jedro človekove moči in integritete je njegova duša. Duša je človekov najmočnejši osebni spirit, ki ima lastno inteligenco in specifične lastnosti. Je tisto, kar iz nas naredi edinstvene posameznike s svojimi različnimi posebnostmi in kvalitetami. Duša po šamanističnem dojemanju predstavlja naš duhovni vidik, ki preživi fizično smrt telesa.
Izguba večjega ali manjšega dela duše tako pomeni izgubo osebne moči v smislu celovitosti in ravnovesja, zaradi česar je človek bolj ranljiv za bolezni, tuje vsiljive moči ali nadaljnje izgube delov duše. Izgubo duše lahko povzročijo različni dejavniki; v zahodni psihologiji bi bil lahko ekvivalent izgube duše koncept travme, vendar je pojem izgube duše s šamanskega vidika širši – pri izgubi duše gre v temeljih vedno za izgubo ali poseg v človekovo dostojanstvo, kot ga dojema posameznik.
Da gre za izgubo dela duše lahko posumimo po nenadni izgubi energije oziroma življenjske moči in veselja do življenja, ki si jih ne moremo povrniti. Po domače rečemo, da od nekega dogodka dalje nismo več isti. Če pa izgube duše nismo ozavestili oziroma je od izgube minilo veliko časa in smo na dogodek, ki jo je sprožil, že pozabili, se izgubljenih delov duše in z njimi izgubljene osebne moči morda niti ne zavedamo, vendar imamo lahko občutek, da nam nekaj nedoločenega manjka. Lahko se izraža kot nezadovoljstvo z življenjem ali skozi ponavljajoče se težavne situacije, s katerimi se soočamo.
Vrnitev duše lahko uspešno pomaga pri zdravljenju:
- depresija
- nespečnost
- pomanjkanje veselja do življenja, strasti in kreativnost
- šibek imunski sistem
- pomanjkanje občutka prizemljenosti
- pomanjkanje občutka pripadanja
- travma
- žalovanje
- omejujoči čustveni vzorci
Kakor je edinstvena vsaka duša, je zelo individualen tudi proces po vrnitvi, ko se vrnjeni del duše integrira. Proces integracije dela duše lahko traja različno dolgo. Človek lahko zazna takojšnje povečanje moči in energije, ki ga spremlja občutje radosti in topline, vsi vidiki vrnitve duše pa se ponavadi začnejo izkazovati oziroma jih človek ozavešča postopoma in dlje časa, saj gre za kompleksen proces ponovnega povezovanja z lastnim bistvom, ki nam je bilo v določeni meri in za določeno obdobje odtujeno.
Vrnitev živali moči
V šamanističnem odnosu do sveta velja, da se vsakemu človeku ob rojstvu, lahko pa tudi kasneje v življenju pridruži spirit živali, ponavadi iz Spodnjega sveta, ki postane njegova Žival moči in mu pomaga s svojo močjo, modrostjo ter ljubečo zaščito. V tradicionalnih šamanskih družbah je veljalo, da otroci brez pomoči in naklonjenosti Živali moči niti ne bi prekrmarili čez čeri raznih otroških bolezni do odrasle dobe. Ker pa so Živali moči spiriti, ki so izključno sočutni in vseljubeči, nas lahko zapustijo, če s svojim splošnim življenjskim slogom, obnašanjem in ravnanjem ne delujemo v najvišje dobro sebe ali drugih. Takšna zapustitev se ponavadi zgodi v odrasli dobi, kadar za dlje časa »skrenemo s svoje poti«, kot rečemo. Živali moči nas imajo rade in so z nami potrpežljive in so ponavadi, ne pa vedno, pripravljene na vrnitev ali pa se nam je pripravljena pridružiti nova Žival moči, ki nam s svojimi specifičnimi močmi in védenji pomaga v določenem obdobju življenja. Ko vzpostavimo ponoven stik s svojo Živaljo moči ali pa se spoznamo z novo, je priporočljivo, da ta odnos zavestno ohranjamo in negujemo.
Ekstrakcija intruzij
Ob izgubi celovitosti, bodisi ob izgubi dela duše bodisi ob izgubi Živali moči, se v prazen prostor, ki ob izgubi nastane, lahko naselijo tuje moči – intruzije, ki so nekompatibilne z našo lastno močjo, nas zato motijo in jih na splošno dojemamo kot škodljive. Intruzije so lahko v ozadju različnih bolezni, čustvenih motenj ali lokalno občutenih bolečin.
Šamanska ekstrakcija – odstranitev – intruzij je del seanse šamanskega zdravljenja / podpore in lahko pomaga pri:
- zdravljenje lokalne bolečine
- zdravljenje kronične bolečine in kroničnih bolezni
- odstranitev energijskih blokad
- odstranitev ponavljajočih se čustvenih in vedenjskih vzorcev, ki jih dojemate kot ne-lastne
- čiščenje čustvenih in energetskih ostankov
Psihopomp
Šaman je kot posrednik med materialno in duhovno platjo sveta od nekdaj deloval tudi v mejnih območjih med življenjem in smrtjo. Šamansko delo tako vključuje tudi vlogo psihopompa – vodnika duš, ki po smrti pomaga duši iz Srednjega sveta v Spodnji ali Zgornji svet, ki sta območji brezčasja in brezmejne milosti in sočutja. Po šamanskem pojmovanju je namreč duša nesmrtna in naj bi po smrti telesa prešla v enega od svetov brezčasja in milosti ter postala transcendirani sočutni in vseljubeči spirit. Smrt in prehod v Spodnji ali Zgornji svet po šamanskem védenju predstavlja tudi najvišje in končno zdravljenje duše, s katerim ji je povrnjena celovitost.
Načeloma ob smrti duša sama opravi prehod iz Srednjega v Spodnji ali Zgornji svet. V določenih primerih pa duša tudi po smrti ostane na nivoju Srednjega sveta. To se zgodi, če se duša svoje smrti zaradi načina smrti tega ne zave (npr. če je smrt nenadna in nepričakovana ali travmatična), če duša nima dovolj moči ali usmerjenosti, da bi naredila prehod, ali pa jo na Srednji svet vežejo nerešene zadeve.
Duša umrlega človeka, ki ostane v Srednjem svetu, se še vedno ravna po zemeljskih zakonih in občuti tako tek časa kot tudi druge oblike človeške pogojenosti, ohranja na primer značilnosti svojega karakterja in čustvovanja, vendar ostaja ujeta v svojem obsmrtnem stanju. Lahko se zadržuje v bližini ali na kraju, kjer je človek živel ali umrl, in s svojo prisotnostjo ovira življenja živečih. Posledice sobivanja s takšno dušo so različne, lahko gre za oviranje sprememb, ki bi denimo neko bivališče napravile drugačno, kot jih je bila ta duša navajena, kar se lahko odraža npr. kot problem pri prodaji nepremičnine po smrti prejšnjih prebivalcev. Pri smrtih, ki so za dušo umrlega in njegove svojce posebej težke, se lahko zgodi, da svojci pokojnega, katerega duša ni zapustila Srednjega sveta, tudi ob večji časovni oddaljenosti od smrti še vedno intenzivno doživljajo občutke žalovanja, žalosti, krivde ali jeze; imajo občutek, kakor da življenje ne more steči naprej.
Če gre za netranscendirane duše sorodnikov, govorimo o t.i. etnocentričnih spiritih, so ti lahko manj škodljivi za svoje sorodnike, na katere jih vežejo ljubeči občutki, bolj pa motijo in ovirajo življenja drugih ljudi, s katerimi nimajo sorodstvenih vezi. Načeloma pa vsako sobivanje z netranscendirano dušo umrlega človeka slabi kvaliteto življenja živečih, saj takšna duša ob pomanjkanju lastnega vira moči črpa življenjsko energijo iz okolja in tam živečih.
Šamanova pomoč pri prehodu duše nastopi, če ga za to prosijo in dajo dovoljenje živeči, ki so povezani z dušo, ki je ostala v Srednjem svetu, in če se v nevsakdanji realnosti prepriča, da je tudi duša pripravljena na ta korak.
Delo psihopompa vključuje tudi pomoč pri duhovni pripravi na smrt. Umirajočemu in njegovim svojcem lahko približam spiritualni vidik umiranja in smrti, kar pomaga pri soočanju s strahom pred smrtjo in olajša procesiranje čustev in občutkov, ki jih sproža doživljanje končnosti in slovesa. Umirajočega in njegovo dušo pripravim za prehod v Zgornji ali Spodnji svet, tako da po smrti duša lahko sama opravi ta prehod. Religiozno ozadje ali versko prepričanje umirajočega in njegovih svojcev samo po sebi ne vpliva na šamansko delo psihopompa.
Za koga je primerno šamansko zdravljenje?
Šamansko zdravljenje je zdravljenje, ki se zgodi na spiritualni ravni, rezultati zdravljenja pa se pokažejo na telesni, duševni, čustveni ravni. Kot takšno je primerno kot samostojno ali kot spremljajoče oziroma komplementarno zdravljenje nekemu drugemu sistemu zdravljenja, npr. tradicionalni medicini ali psihoterapiji. Šamansko zdravljenje ne nadomešča medicinskega zdravljenja, mu ne oporeka in se z njim ne izključuje, pač pa ga lahko podpre in obogati na ravneh, kamor klasična zahodna medicina in drugi tradicionalni sistemi ne sežejo.
Šamansko zdravljenje je primerno za vsakogar, ki se za to zavestno odloči. V primeru majhnih otrok ali oseb, ki so zaradi različnih razlogov nezmožni zavestnega odločanja, izvajam zdravljenje z dovoljenjem njihovih skrbnikov in z dovoljenjem, ki ga od klienta dobim na ravni nevsakdanje realnosti. Vse šamansko delo izvajam s privoljenjem klienta in v skladu z etiko, ki mi narekuje, da delujem v najvišje dobro vseh udeleženih.
Za uspešnost šamanske seanse in zdravljenja klientov osebni odnos do šamanizma in njegovih konceptov ni bistven.
Ker šamanizem in šamansko zdravljenje poteka primarno na duhovnih ravneh in ker šamanizem v vsem bivajočem prepoznava dušo oziroma duha, je šamansko zdravljenje primerno tudi za živali, rastline, prostore.